Doživljanje zvočne kopeli z Mino Kunstelj v enoti Kranj je v pesmi povzel naš pesnik in uporabnik Robi Markič.
Gongi čudežna so stvar, raztresenemu so človeku v dar.
Sproščajo, umirjajo, po seansi človek lažje spi, se mu nikamor ne mudi.
In gongi so bogastvo, umirjajo nam dušo in telo, z mislimi, da nam lažje bo.
In orient: mislim, da so tam doma, nam dani z neba.
Poslušaš zvoke, se bistriš, s tem pa zase kaj koristnega nardiš.
Odvržeš breme, se seansi prepustiš in se prebujen zbudiš.
S posebno tam napravo, krožijo po njem, podobno mikrofonu, oddaja neki zven.
Rahli so udarci, s posebno palčko krožijo tako, da posrkamo to energijo, da nam lažje bo.
In to je znanje, šola, um, torej ne gre le za pogum.
In tudi meni je odleglo, kajti to sem si želel, bil sproščen sem kakor ptiček, kakor perutnice bi imel.
(Robi Markič)
