Pravijo, da je poleti v planinah bolj prijetno kot v dolini, zato smo torkovo zgodnje dopoldne izkoristili za kratek planinski pohod. Namenili smo se v Gozd pod Kriško goro. Pot je primerna za vse uporabnike, saj ni prestrma, poteka skozi gozd, cilj pa je dosegljiv tudi s kombijem, če bi slučajno komu pošle moči. Do koče smo prišli kar hitro, na žalost pa je odprta le med vikendom. Kljub tem temu smo se posedli za mize ter pomalicali, se malo spočili in občudovali Kriško goro. Nato smo se odpravili naprej. Premagali smo še eno strmino in na vrhu se nam je odprl prekrasen pogled proti Golniku in okoliškim vasem. Prišli smo na del Gozda, kjer je znano vzletišče jadralnih padalcev, ki jih je na tem koncu res veliko. Na žalost je bilo za vzletanje jadralnih padalce malo prezgodaj. Gospod, ki živi v brunarici ob vzletišču in je tudi jadralni padalec in inštruktor, nam je povedal, da do za vzlet ugodnih pogojev pride šele okrog dvanajstih.
Ko smo se naužili razgleda smo se odpravili nazaj v dolino in si tam, preden smo se vrnili v enoto, privoščili še kavico, ki si jo v koči nismo mogli.
