Uporabniki bivalne enote, kateri smo si tako močno želeli ponovno iti »na Kolpo«, smo danes končno dočakali »dan D«. Na poti do naše koče – brunarice Petric v Komarni vasi, nismo mogli mimo kopališča pod žužemberškim gradom, kjer smo naredili postanek za malico.
Ker je bil lokal na kopališču zaprt, smo se na kavo zapeljali do našega priljubljenega Hotela Smuk v Semiču. Kava je tam odlična!
Od belokranjskih znamenitosti smo si danes ogledali Šokčev dvor. Nikar ne mislite, da je bil to dvorec, bila je avtohtona belokranjska hiša. Dvor pa po belokranjsko pomeni dvorišče. Gospa Tončka nas je na vhodu pričakala v narodni noši z belokranjsko pogačo. Razkazala in opisala je celo hišo, zelo barvito prikazala življenje belokranjcev nekoč, nekatere stvari pa tudi praktično pokazala.
»Lan je lan, z njim je dela leto in dan.« Pa veste zakaj? Od setve do obleke namreč mine leto dni.
Snidenje z gospo Zvonko in gospodom Jožetom je bilo zelo prisrčno. Tudi v brunarici Petric nas je pričakala belokranjska pogača in druge domače dobrote, ki pa vam jih ne bomo razkrili 🙂
