V našo bivalno enoto je prišlo pismo s pohvalo ter opažanji skrbnika. Izraz podpore in hkrati spodbude k našemu delu v teh izrednih in težkih razmerah, ki smo jih pravkar izkusili, hkrati pa se še trudili nuditi oskrbo stanovalcev »po meri človeka«.
Spoštovani
Ob današnjem obisku v Bivalni sem bil izredno pozitivno presenečen ob tem, kako je Sandi dobro videti. Glede na težek potek njegove bolezni je bilo moje pričakovanje vse drugačno. Sprememba je pozitivna že v tem, da je pri stikih celo bolj odziven kot pred boleznijo. Ni bil zaspan, tako da ni zakinkal vsakih nekaj minut kot včasih, predvsem pa je imel apetit, kot že dolgo ne. Bil je tudi lepo urejen in morda za nekoga smešno, zame pa nikakor ne, ko ga je g. Marijan pripeljal v prostor za obiske na vozičku s kapo na glavi. Pri tem sem pomislil na veliko tenkočutnost vseh vas, saj vem, da za Sandija taka pozornost pri njegovih železnih navadah pomeni res veliko. Podobno je bilo, ko sva se vrnila v zgornje nadstropje. Ga. Eva A. iz vašega kolektiva je opazila vrečko, ki sem mu jo prinesel, in ga nagovorila češ, pa si spet dobil eno lepo vrečko, ki jih imaš tako rad.
Vsemu osebju, še posebej pa tistim, ki so se s Sandijem ukvarjali v rdeči coni, ko je bil ves prestrašen in nebogljen, se iz vsega srca zahvaljujem za razumevanje in pripravljenost ter vso vašo pozornost s kakršno ste ga sprejeli pri vrnitvi iz bolnišnice.
Hvala vsem vam, da ste ga vrnili v življenje.
Prisrčen pozdrav!
Boris Razpotnik
