Z uporabniki bivalne enote smo odšli na izlet v Moravško dolino. Sprva smo bili na ranču pr’Osolet, kjer smo izvedeli več o konjih, skrbi zanje in konjski opremi. Nato smo pomalicali in si čisto sami pripravili pravi jabolčni sok, res je bil okusen. Gospodar ranča Sandi je nato pripeljal svoja konja, Sanija in Karija. Skupaj z njim smo ju pripravili za vprego. Vsakdo ju je lahko skrtačil ali pa vsaj pobožal. Nato pa nas je čakalo doživetje – vožnja s kočijo. Med čakanjem na prevoz pa smo si ogledali himalajske kozice. S kočijo smo se vsi pripeljali pred Planinski dom Ušte – Žerenk, tam so nam moravške rokodelke pripravile zanimive delavnice izdelave škatlic, nakita in rožic iz krep papirja. Vmes pa smo občudovali razgled na Moravško dolino in gore v ozadju.
Kot bi mignil je napočil čas za kavo in kosilo, ki so nam ga pripravili na Planinskem domu.
Nato pa smo si vzeli še uro za kulturo in si ogledali grad Tuštanj, ki je še edini ohranjen grad od petih, ki so bili v teh krajih. Zelo lepo sta nas sprejela grof in grofica Pirnat, ki sta nam predstavila zgodovino in pomembne predmete, ki so na ogled. Kot zanimivost: ste vedeli, da je grad prišel v slovenske roke, ko se je grofica zaljubila v grajskega vrtnarja? Posebno doživetje za naši uporabnici je bilo tudi igranje na klavikord, vsi pa so lahko pozvonili na grajski zvon. Na tem izletu so naši uporabniki pokazali veliko splošnega znanja, pa tudi znanja o zgodovini in ročnih spretnosti.
Spoznali smo, da je v Sloveniji veliko skritih kotičkov, ki so vredni ogleda, tako kot ima vsakdo izmed nas svoj talent ali lastnost, ki je vredna občudovanja.
