Pokljuka je s svojo široko in pestro ponudbo idealen kraj za zimovanje naših varovancev. Bližina smučišča, sankališča, tekaških prog in veliko možnosti za sprehode v neokrnjeno naravo med visoke pokljuške smreke nas vsako leto prepričajo, da znova obiščemo to čudovito planoto v osrčju Triglavskega narodnega parka. Letos že devetič zapored, 48 varovancev in 14 spremljevalcev.
Letos je bila zima še posebej radodarna s snegom, pa tudi srečo z vremenom smo imeli. Vsakodnevni sprehodi, toplo sonce, dobra volja,…res smo uživali. Z manjšo skupino smo obiskali tudi planino Javornik.
V neposredni bližini Šport hotela, kjer smo bili nastanjeni, je tudi sankališče. Ravno pravšnje, tako za manj zahtevne spuste, kot tudi za tiste, ki si želijo malo več adrenalina.
Tekaške proge pozimi privabljajo tako rekreativne ljubitelje belih poljan, kot tekmovalce z vsega sveta. Speljane so po Rudnem polju in med prostranimi pokljuškimi gozdovi v skupni dolžini več kot 60 kilometrov. Tudi za nas je veliko primernih prog.
Tudi alpsko smučanje nam ni tuje, kar nekaj varovancev dobro smuča. Tik ob hotelu je lepo urejeno smučišče. Matic, ki je bil z nami prvič na zimovanju, pa se je vse dneve bordal.
Popoldneve smo si popestrili z ogledi filmov in risank.
SONY DSC
Posebej živahen in vesel pa je bil pustni ples. Vsak je imel svojo masko, nekateri so jo prinesli od doma, veliko pa smo jih naredili v VDCju.
Noči so bile jasne in posijane z zvezdicami. Letošnje leto je mednarodno leto astronomije. V tem letu naj bi ponovno odkrili in spoznali svoje mesto v vesolju. To naj bi dosegli z javnimi opazovanji, kjer bi se s pogledom skozi teleskope zavedali čudovitosti vesolja in vznemirljivosti njegovega raziskovanja. Temo Mednarodnega leta astronomije bomo v VDCju smiselno vključevali v naše vsebine in programe.
PESMICA VAROVANCA ROBIJA MARKIČA:
VESELIMO SE POKLJUKE
Veselimo se Pokljuke, vsako leto znova,
tam hotel nas čaka, da je kakor vsaka zima nova.
Vtisi so prijetni, tam je vse lepo,
zvečer pa žur nas čaka, da še plešemo.
Čez dan smo vsi aktivni, to je naša moč,
ko pa smo utrujeni, zaželimo lahko noč.
Robi Markič
VTISI S POKLJUKE VAROVANCA MATICA KAVČIČA:
Končno je prišel ponedeljek in komaj sem že čakal, da odrinemo proti Pokljuki in da stopim na board. Da se hitro naučim boardat. In tako je tudi bilo Že prvi dan sem znal oba zavoja in se ustaviti. Zato se moram zahvaliti Jani ker mi je vlila samozavest, da sem poskušal in poskušal. Občutek je bil neverjeten, ko sem stal na bordu in sem zagledal prekrasen razgled na gore. Kar nisem se mogel spustiti dol ker je bil tako lep razgled. In ko sem se enkrat spustil, nisem mogel nehati. Jana me je poklicala in rekla, da je kosilo in da gremo. Hitro sem pojedel in čakal, da gremo spet na smučišče, da si zapnem board in odrinem proti vrhu. Tako hitro je minilo 2 uri. Bil sem pošteno utrujen, a to me ni zmotilo. Jana je rekla, če grem z njimi na sankanje ali na tek na smučeh. Tako sem poskusil teči na smučeh spet po dolgih letih in nisem mogel verjeti, da sem lahko še stal na njih in da sem tekel. Bilo je zelo zabavno. In tako je spet minila ura in pol in odrinili smo proti hotelu, se malo spočil in tako kot vsak večer je Jure predvajal filme. Gledali smo Shrek, Ledena doba in Avtomobilčke. Potemje bila končno večerja. Pošteno mi je že krulilo v trebuhu. Ko smo pojedli večerjo smo se šli uredit. Dogovorjeni smo bili v kavarni, kjer je bil ples v maskah in živa glasba. Zgodilo se je nekaj neverjetnega: tudi sam sem plesal kar sicer ne. Ko je bilo konec, sem bil pošteno utrujen in sem samo čakal, da zaspim in da se zbudim in da spet stopim na bord in spet pogledam gore.
Matic Kavčič
