Kako čas hitro beži. Še ne dolgo nazaj smo se odpravili po lončarsko znanje k Prekmurskim lončarjem. Letos smo lončarili že šestič, tretjič na Jezerskem.
Tabor se je odvijal v času od 13. do 17. junija. Udeležilo se ga je deset uporabnikov enote Šenčur, Škofja Loka in Kranj.
Letos nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, ampak to nas ni ustavilo. Izkoristili smo vsak sončni žarek, uživali v tišini cvetočih travnikov in se preizkušali tudi v pletenju venčkov. Tanja, Zdenka in Simona so postale travniške vile.
Živali, ki so se lansko leto še sramežljivo skrivale, so nas letos pričakale že prvi dan.
Čas, ko nismo ustvarjali , smo namenili sprehodom in slikanju, druženju ob kavi. Gospodinja Ana Žagar nas je posvojila in omamne vonjave so nas že zgodaj zjutraj vabile v njeno kuhinjo.
Barba in Niko sta nas vsak dan čakala v svojem ateljeju in nas uvajala v skrivnosti mozaika.
Tabor je priložnost, da se naučimo nekaj novega, mogoče skupaj premagamo kakšne strahove in ob pomoči spremljevalcev naredimo korak k samostojnosti.
Ob slovesu smo razmišljali kako naprej. Se preizkusimo v kakšni novi tehniki, nečem novem…..?
Mogoče ideje skupaj uresničimo že naslednje leto.
Vtisi uporabnika:
Meseca junija smo imeli lončarski tabor na Jezerskem. Bivali smo na kmetiji Olipje na spodnjem Jezerskem. Gospa Anica Žagar nam je odlično kuhala. Letos smo izdelovali angelčke iz gline. Na kmetiji smo si ogledalo živali. Božali in igrali smo se s psičko Vinko, ki je zelo prijazna. Imajo tudi osle in ovce. Z vremenom smo imeli veliko smolo, vsak dan je deževalo in pihal je veter. Vsak dan smo se vozili s kombijem delat v Voglje k gospe Barbi in gospodu Niku. Tam smo izdelovali mozaik. Zadnji dan smo šli na Planšarsko jezero. Tam smo jedli kresnice in nekaj smo popili. Na koncu smo šli v trgovino, kjer smo si lahko kupili vsak svojo ovčko.
Jožko Oblak
