V enoti Šenčur namenimo veliko časa povezovanju z lokalnim okoljem. Tako smo se srečali z gospodom Janezom Kalanom. Doma imajo konje, ki so v Šenčurskem prostoru in tudi širše dobro poznani in dogovorili smo se, da si jih ogledamo. Ob prihodu sta nas sprejela z vnukinjo Matejo. Popeljala sta nas k ogradi, kamor nas je pospremila tudi prijazna kobila Lori. Ker je to konj manjše rasti, smo jo vsi z veseljem obkrožili in jo občudovali. V naše veliko veselje je Mateja prinesla sedlo in kmalu se je naredila cela vrsta navdušencev, ki so želeli zajahati Lori. S pomočjo spremljevalcev je vsak, ki je želel, zajahal Lori in se v spremstvu Mateje, ki je varno vodila kobilo, sprehodil znotraj ograde. Razen Aleša in Matjaža so bili vsi prvič na konjevem hrbtu. Veselje in zadovoljstvo ob zbranem pogumu sta bila res velika.
Obiskali smo družino Ropret, ki ima doma pravi mali živalski vrt posebnih ptičev. Z veliko radovednostjo smo se odpeljali v Voglje, kjer smo presenečeni nad njihovim čudovito urejenim vrtom opazovali velike papige: Sive Žakoje, Zelene Konge in Senegalce. Tudi ptiči so bili presenečeni nad tako številnim obiskom in so se nam kar poskrili po svojih kletkah. Kljub temu, da smo jih klicali, so se nam skrivali in šele potem, ko smo pokazali tudi nekaj strpnosti, so prileteli bližje. Špela nas je povabila tudi v kuhinjo, kjer imajo še enega žakoja, Naceta. Pravi, da jo vsak dan kar on povabi na kosilo, zbudi in nasploh se rad pogovarja. Dan nam je bil zanimiv in trud, ki ga vlagajo v vzrejo ptičev in urejenost vrta sta res pohvale vredna.
Srečali pa smo se tudi z g. Skubicem. Povabil nas je na zvočno terapijo z gongi, ki jo izvaja na svojem domu. Peljal nas je v posebno sobo, ki je čudovito obarvana po principih fengšuja. Na blazinah smo se prepustili zanimivim zvokom različnih glasbil. Pozdravili so nas zveni gongov, ki ponazarjajo Zemljo, Sonce, Mars, Luno in Venero. Sledili so zvoki školjke, didžeriduja, oceanskega bobna, tibetanskih skled in še cel kup neznanih glasbil. Uporabniki so bili potopljeni v morje čudovitih zvokov in na koncu se je marsikdo zazibal v sproščujoč dremež. Poslovili smo se zadovoljni in zahvalili smo se gospe in gospodu Skubicu pa seveda naši Martini, ker so nam pripravili lep, topel sprejem in nam odprli vrata v del svojega sveta.
