Učenje je pomemben proces v življenju. Učimo se sleherni dan, ne le v obdobju šolanja. Vedoželjnost nas bogati.
Ročno tkanje lahko zasledimo že v najstarejših dobah, ko se je človek, ki je bil doma v votlinah, sedeč pri ognju, pričel ukvarjati s pletenjem raznih stebel, lubja in trav. Sčasoma je spoznal prednost raznih rastlinskih in živalskih vlaken. Pričel jih je presti, sprva v debelejše, pozneje v tanjše niti. To je bilo eno prvih človeških odkritij – iz tankih, slabotnih vlaken spresti dolgo, močno vrv ali nit. V zadnjem obdobju pa je starinsko ročno tkalstvo postalo modno in sodobno.
V vasi Paloviče pri Tržiču smo obiskali Aleša Omana, ki izdeluje ročne statve. V njegovi hiši ima urejen muzej ročnih statev in tkanih izdelkov ter delavnico, v kateri izdeluje statve. Vse nam je z veseljem razkazal in nas podučil o starih tehnikah tkanja. Pripravil nam je statve, na katerih smo lahko tudi sami preizkusili svoje znanje in spretnosti v tkanju. Na bližnjem travniku pa smo nabrali tudi nekaj šopkov ivanjščic, s katerimi smo polepšali prostore našega VDC-ja.
Obiskali smo tiskarno Tiskošir v Bitnjah. Ogled je bil zelo zanimiv, saj smo videli, kako tiskajo koledarje, vizitke, voščilnice, plakate, hitre srečke, tisk na razno embalažo, tekstil in podobno. Ogledali smo si stroje za razrez papirja in stroje za tiskanje papirja in majic. Gospa Jana Košir nam je razložila vse računalniško vodene postopke tiskanja. Lojzi se je uspešno preizkusil pri delu s stroji. Gospa nas je razveselila še s čivavo Ajšo, katero smo z veseljem pobožali ali vzeli v naročje.
Ob tej priložnosti se tiskarni Tiskošir najlepše zahvaljujemo za ogled in prijaznost.
