Bil je lep poletni dan za obisk stare Ljubljane. Dobre volje smo se s kombijem odpeljali do Tivolija in se peš podali na raziskovanje našega glavnega mesta. Pri Prešernu smo se ustavili in zrecitirali njegovo Zdravljico ter ob tem veseli ugotovili, da je poleg nas harmonikar ravno pri zajtrku. Prijazno ga je odložil in nam zaigral eno Slakovo melodijo, ob kateri sta Olga in Branko z veseljem zapela.
Od tam naprej je bil naš vodič Danilo, ki se je prav dobro spomnil kje je v letih, ko je obiskoval šolo, živel. Ponosno se je postavil pred hišo in čeprav so vhod zakrivali avtomobili, je fotografija uspela.
Najboljši kraj za malico je bil ob Ljubljanici, kjer nas je rahla sapica in senca dreves hladila, da nam je bila hrana v še večje veselje. Dober obrok smo okronali še z dobro kavo in klepetom s prijaznim lastnikom lokala, ki nam je natrosil še toliko idej, da bi lahko ves dopust preživeli v Ljubljani, pa nam ne bi bilo dolgčas.
Naš izlet smo zaključili z ogledom fotografske razstave v Tivoliju, ki prikaže delo in poslanstvo tabornikov sveta.
