Škofja Loka je nekoč imela kar tri gradove, ki so skupaj sestavljali enoten obrambni sistem. Nad mestom bdi mogočen Loški grad, na vzpetinici tik ob njem so razvaline Zgornjega stolpa na Kranclju, malo globlje v samotnem gozdu pod Lubnikom pa se skrivajo še ostanki Starega gradu, ki so ga nekoč imenovali Divja loka.
Grad Divja loka je verjetno dobil ime po svoji samotni legi. Datum nastanka ni znan, a velja za najstarejšo srednjeveško utrdbo na loškem ozemlju, saj je bil prvič omenjen okoli leta 1202 kot Wildenlack (Divja loka). V njem je v 13. stoletju bival izredno močan rod loških vitezov, ki so bili zelo nevarni freisinškemu gospostvu. Danes so ohranjene samo zunanje stene gradu, notranjost pa je preraščena s travo in debelimi drevesi. To je tih in zapuščen kraj, toda samo na videz.
H – Loški grad, po potresu l.1511 popolnoma obnovljen, danes je v njem mesto našel škofjeloški muzej.
I – Stolp na Kranclju v neposrednji bližini škofjeloškega gradu, popolnoma uničen po potresu leta 1511, vsi ostanki so bili porabljeni pri prenovi škofjeloškega gradu.
J – Grad Stari grad ali Divja Loka (Wildenlack), po potresu zelo poškodovan, zapuščen v ruševinah.
Vir.
Lepega pomladnega dne smo se odpravili na krajši pohod do Starega gradu. Del poti smo hodili po Loški učni poti, kjer smo spoznali različne drevesne vrste, lesne gobe, naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ob poti smo nabirali prve zrele gozdne jagode in se posladkali z njimi. Pohod smo kljub zahtevnosti poti zmogli prav vsi.
