Tokrat smo se na Križno goro odpravili nekoliko drugače. Zapeljali smo se do gostilne Pri Boštjanu, od tam pa nadaljevali peš. Pot je bila prijetna, nič kaj strma, odstirali so se nam pogledi: na levo proti Kamniško Savinjskim alpam in Karavankam, na desno se nam je odprla Selška dolina, pred nami pa je kraljeval Lubnik. Kmalu se nam je pokazala cerkvica, naša najvišja točka. Na terasi lovske koče smo se odpočili in pomalicali ter se odpravili po isti poti nazaj.
Privoščili smo si tudi kavo ali sok, občudovali smo konje pri bližnji kmetiji, bolj pogumni pa so jih tudi božali. Imeli smo lep in doživet dan, rekreacijsko obarvan.
Še bomo šli 🙂 .
