Pretekle sončne dni smo izkoristili za gibanje v naravi. Krajši in daljši pohodi v naravno okolje so nas sprostili, napolnili pljuča s svežim zrakom in nam vlili novih moči.
Prvi pohod je bil na Sv. Lovrenca nad Bašljem blizu Preddvora. Gori je cerkvica, sicer pa je to izredno priljubljena izletniška točka. Sv. Lovrenc stoji na pobočju nedaleč od gozdnatega vrha Gore, sicer pa neposredno pod Storžičem.
Pohod na Smledniški grad je bil nekoliko krajši, a zelo doživet, pogled z gradu pa je segal daleč naokoli. Od gradu so danes ostale le ruševine. Prvotni grad je bil samostojen obrambni stolp z obrambnim jarkom, po potresu 1511pa so dozidali bivalne prostore in zunanje obzidje. Pohod smo zaključili z obiskom labodov na Zbiljah.
V času francoske oblasti med leti 1813 in 1853 je trajal vojaški rok od 7 do 14 let. Marsikomu ni dišala dolga vojaška služba, zato so moški pobegnili v gozdove, kjer so živeli v trdno urejeni skupnosti. To so bili rokovnjači. Nekaj hrane in denarja so dobili od sorodnikov, večinoma pa so kradli po vaseh. Močno središče rokovnjačev je bilo v Udinborštu. Zbirališče so imeli »Pod krivo jelko«, kjer so se odvijali pomembni sestanki, rokovnjaške poroke in večkrat na leto veselo »finfranje«. Zakurili so velik ogenj, nadenj obesili kotel in kuhali golaž. Zbrani so pili, peli in plesali, da se je vriskanje slišalo do vasi.
Z manjšo skupino pohodnikov smo to mesto obiskali in se čudili rokovnjaškim časom.
