Vse več pozornosti je v današnjem času namenjeno ekologiji in zdravemu načinu življenja. Tako smo se tudi v enoti Šenčur odločili za izlet na Jezersko ter ga namenili tem vsebinam. Pa da se žabe ženijo na Jezerskem, se je slišalo bolj po tiho…
Na Jezersko smo šli lahko vsi, saj so nam v kranjski enoti prijazno posodili rdeč kombi. S Šenčurja smo odšli skozi Visoko, kjer nam je Tone pokazal svojo domačo hišo, mimo Preddvora, nato pa vijugali skozi Kokro. Spraševali smo se, kako dolga je in ugotovili, da se razteza dobrih deset kilometrov. Cesta neštetokrat preči reko Kokro in mostov je bilo preveč, da bi jih lahko prešteli.
Na Spodnjem Jezerskem se nam je na našem raziskovanju pridružil Uroš. Še vedno je doma, ker si je hudo poškodoval koleno. Zagotovil nam je, da je že mnogo bolje in si z berglami le še malo pomaga. Kmalu bo lahko ponovno prihajal v službo. Pogreša prijatelje in kot je slišati, ga tudi v Kranju že težko čakajo.
Pot krog in krog Planšarskega jezera na Jezerskem je bil cilj in pravi podvig. Gor in dol in preko neštetih korenin in ovir. Zmogli smo jo prav vsi, na koncu malo utrujeni, a zadovoljni. Nabrali smo tudi nekaj lapuha, ki se ga je Irena razveselila ob poti. No, nabrala ga je Irena, mi pa smo ji malo pomagali, malo pa tudi nagajali. Povedala nam je, da je lapuh rastlina, ki ima zdravilne lastnosti. Nabiramo ga, ko ima odprte cvetove in je staro ljudsko zdravilo in blažilo pri napadih kašlja in težavah pljuč. Iz cvetov naredimo mešanico za čaj.
No, žab ki bi se ženile nismo videli, najbrž so se utrujene poskrile v temne kotičke brega. Žabjih mrestov pa je bilo v vodi veliko. Zanimivi tile mresti, penaste, spužvaste zadeve, v katerih je nešteto belih, prosojnih jajčec z drobnimi črnimi pikami v sredi. Te pikice so male žabice ali paglavci. In zagotavljamo vam, da se za žabji rod na Jezerskem v prihodnosti ni bati. V čisti jezerski vodi, čudovitem okolju s pogledom na zasnežene vrhove jim ni hudega.
Ob pogledu na breg ob jezeru nas je presenetil teloh. Videli smo vse polno široko razprtih cvetov. »Kot bi palčki sušili svoje srajčke!« se je slišalo iz skupine. Pozorno smo s pogledi preiskali breg, če bi se le kje skrival kakšen.
Po naporni poti okrog jezera smo potrebovali malo počitka in okrepčila, nato pa smo se odpravili proti domu.
Bil je poln dan. Skrbeli smo za naše zdravje, opazovali prebujajočo se naravo pomladi v njenem naravnem ciklusu nastajanja in rojevanja življenja. Na Jezerskem je narava zelo lepa, čista in Jezerjani dobro skrbijo za svoje okolje. Najpomembneje pa je, da smo se ob raziskovanju narave dobro počutili, skrbeli za prijazne medsebojne odnose, ki tako pomembno vplivajo na življenje v enoti. Kadar se dobro razumemo, je tudi delo dobro in hitreje opravljeno, dan hitro mine in naslednje jutro spet radi pridemo v službo.
